Simpatični meteorolog, sicer jadralec in predavatelj na fakulteti, je na kratko, predvsem pa jasno povedal, da vegetiramo med dvema področjema visokega tlaka, ki se ne premakneta in da naj pozabimo na letenje. Ja, to je kenge. Letos vreme ni na strani jadralcev, poleg tega se v Lescah pričkajo in si dokazujejo, kdo ima daljš'ga, kot temu pravi Gregor A. Tudi to je kenge ... Živa Frenc nam razlaga, na kako katastrofalno nizko raven je padlo jadralno letenje v Srbiji, v deželi, kjer je nekoč bilo veliko aeroklubov, veliko jadralnih letal, pilotov in učiteljev jadralnega letenja. Lani so nove jadralne pilote izučili samo v Frencovem AK Vaja v Zrenjaninu, v aeroklubu, ki prihaja iz Beograda. Najstarejši jadralni pilot v Srbiji, ki je opravil izpit za jadralnega učitelja že leta 1962, s simpatijami spremlja jadralni šport v Sloveniji, v edini republiki nekdanje skupne države. Všeč mu je, da se je jadralno letenje ne samo ohranilo ampak tudi napredovalo. Ko mu razlagamo, kaj se dogaja v Lescah, v klubu, ki se je nekoč imel za klub nad klubi, je samo zmajeval z glavo, in očitno ni veliko razumel. Tudi mi ne razumemo tega - pač kenge kot kenge. Mimogrede sem ujel eno od skrivnosti tekmovanja v Nitri (pokal Pribina), kjer je baje le malo manjkalo, da bi nekdo od slovenskih jadralcev s pestjo blagoslovil enega od svojih rojakov zaradi nesramnega letenja. Na srečo je bil njegov letalski kamerad bolj miroljubne narave in ga je prepričal, da je bolje, če ohrani mirno kri. Naj še naprej ostane prikriti dogodek brez imen in priimkov, saj najbrž tudi pilot, ki je bil kamen spotike, ne ve (ali se je samo sprenevedal), kako blizu je bil incidentu - brez ringa. Res, to bi bil za slovensko jadralno letenje, ki lahko na bližnjih svetovnih prvenstvih doživi razsvetljenje - kenge ... V Szatymazu za zdaj ni bilo zaznati virusa nesramnosti, saj letenja ni, pa tudi sicer je to jadralsko srečanje zasnovano na prijateljskem druženju brez tekmovalnih atributov. Celjski pomočnik Vinko, tudi sam jadralec in motorni pilot, ki je celo desetletje delal v bližini Livna, nas je uspešno prepričeval, da bomo veliko zamudili, če se ne bomo udeležili prvega pokala Livna, kajti takih vremenskih razmer ni nikjer drugje v Evropi in tudi tako zavzete druščine entuziastov ne bomo srečali nikjer drugje. Ob vremenskem kengeju, ki ga doživljamo, se nas je nekaj že skoraj odločilo, da morda letos izpustimo Flatland in gremo v Livno. Gospod Renaud, vodja letenja v Szatymazu, ki se vsaak dan sproti dokazuje, da je v tesnem sorodu s humorjem, je našel lokalnega jadralca, ki je naslikal kopijo znamenite Mone Lise - znamenita gospa namreč drži kvišku sredinec svoje desnice, ki kot kaže, kaj si misli o ljudeh, ki so en teden pripravljeni čakati na ugodno vreme. Kako smo preganjali čas brez letenja? Neskončni klepeti o letenju bi ugonobili vsakogar, ki ni zastrupljen z letenjem, vsebina teh pogovorov je patologija, saj skorajda ni bilo spregovorjene besede zunaj letenja. Srečo imajo piloti, ki jih spremljajo dekleta ali pa družine z malčki. Prva liga te letalske anamneze so bili jadralci, ki so se zvečer zbrali za skupno mizo, vsi sami priznani in mednarodno uveljavljeni kapitani, katerih angleško-slovensko latovščino so lahko razumeli samo sami. Šele ob tem pogovoru sem bolje dojel, kaj si lahko mislijo o jadralcih ljudje, ki niso jadralci. Kenge, nič več in nič manj ... Ampak, naj opravičim tudi koga od kapitanov, ki se o svojem poklicnem delu ni pogovarjal, ker je na svetu pač še nekaj drugih zanimivih tem ali pa ga sploh ni bilo poleg. Eden od njih je bil Jani Stariha, ki nam je, nevemkateričže, in kot vselej zanimivo, razlagal afriške dogodivščine. "Nekoč, še na začetku svoje afriške avanure, sem hodil po Bangiju z enim od kapitanom, ki se je vseelej načrtno loteval samo lokalnih deklet, kjerkoli na svetu je letel. Ko sva šla mimo lokalne temnopolte prodajalke ljubezni, ga je vabila, naj vendarle pristopi, pa ji je z navzdol ukrivljenim kazalcem povedal, da njegov kenge ni pripravljen za akcijo. Ona je zamahnila z roko rekoč, da to ni nič hudega, da bo kengeju že ona spravila pokonci in je tudi nazorno pokazala kako bi to izpeljala ... Ker je bila vztrajna, ji je v njenem jeziku dejal: "Ginza a kape (ni denarja), awidžawe (konec)," in sta šla naprej. Kam? To je Stari že pozabil. Ampak zagotovo so kapitani včasih imeli več domišljije. Zdaj nagovarjam Stariho, da bi o svojih afriških doživljajih napisal knjigo. Takrat je bilo letenje še letenje. "GPS je spravil ob zaposlitev njegovega prijatelja Jacksona Stražišarja, ki ga je zamenjal v Afriki, saj izkušnje niso bile več pomembne," je menil Stari, "danes pojejo v letalstvu tipke računalnika." Ja, o tipkah na računalniku se je težko pogovarjati, to ni posebno zanimiva tema.