Sreda. LX pokal 2008 je končno zaživel, delček discipline je bil speljan na vzhod proti Bekeščabi, drugi del na zahod, proti atomski  centrali v Paksu. Ampak, kamorkoli sem se podal, nikjer mi ni deloval FLARM, naprava, ki s svetlobnim in zvočnim signalom kaže prisotnost jadralnega letala. Pred 1. majem je FLARM v ST še deloval, na LX pokalu pa se mi je zdelo čudno, da nihče od udeležencev tekmovanja nima v letalu FLARM-a, čeprav je tekmovanje predvsem srečanje jadralcev in prodajalcev, povezanih s firmo LX Navigation. Zdelo se mi je čudno, ker si nisem mogel misliti, da je naprava pokvarjena.

Zvečer vprašam Braneta Ivanuša, če se mu moram opravičiti, ker sem se mu v zraku nastavil, pa je bil velikodušen: »Ne, ne, veš, saj sploh ne vem, kako sva prišla skupaj. Nekaj sem šaril po kabini, pa sem zagledal pred nosom zaključke tvojih kril. A ti nimaš FLARM-a,« mi je dejal v slogu, da bi bilo dobro, če bi ga imel.

V pogovor se je vmešal računalniški alter ego (RAE) gospoda Albina Luina, sedečega za isto mizo, ki je sicer dolgoletni znanec, ampak ker sem za nekaj horizontov pod njegovim dojemanjem jadralnega letenja, nimava pravega letalnega stika. Že drugič je prevladal njegov RAE (naložil mi je tudi točke) in mi razložil, da bi moral FLARM že 1. maja spraviti v časovni red. Počutil sem se bebca, ker se pač vsaj vsak teden enkrat ne postavim na stran LX Navigation in na možico drugih letalskih in neletalskih strani in ne iščem, pač nekaj. Menil sem, da s tem ko kupim dokaj drago napravo, lahko pričakujem od neke firme, da me bo obveščala prek e-naslova, kaj se z njo pomembnega dogaja. Čeprav tako dela firma Kibuba, ki prodaja gorniško opremo (lastnik Kibube je ekonomist, ki prek svojega malega podjetja raziskuje navade kupcev, spoznanja pa uporablja pri predavanjih na Ekonomski fakulteti) pa je tako razmišljanje neumno. Kam pa bi prišli, če bi vsakega kupca obveščali. Sam bi seveda moral vedeti, da stvari ne delujejo tako. Ko sem dobil v službi nov fotografski aparat Canon EOS 1D Mark III, so me znanci fotografi, ki po poklicni dolžnosti vsak dan deskajo po različnih spletnih straneh, obvestili, da moram novo in zelo drago napravo predati v sistemsko popravilo, obvestilo pa je bilo na strani Canona … Cela serija aparatov je prišla do kupcev s sistemsko napako – lepa reklama.

Jure Lokovšek, nekdanji prometni pilot, učitelj na airbus-ih, me ob koncu poleta vprašal, koliko časa sem porabil za nalogo. Niti približno nisem vedel, moja edina skrb je bila, da pridem domov, ker pač v letalu nimam pomožnega motorja.
»Pa si nastavil trajanje naloge na računalnik (LX 5000)?«, me vpraša kot lastnik LX 7000, in glasno podvomi, da sem pred začetkom naloge pritisnil na gumb z oznako START.

Dobro, kar je preveč, je preveč, ampak takšen bebec tudi nisem, da ne bi naredil vsaj najbolj nujno, da bi inštrument deloval. Stopim do Ferenca, prijateljskega svetovalca za letalke zadeve, in ga vprašam, zakaj na svojem LX 5000 nisem še nikoli videl, kako se mi v zraku izteka čas za nalogo, čeprav sem doslej vselej v programu  pravilno nastavil uro. »Pomirim te lahko, da nisi mogel videti, ker to na tem inštrumentu pač ni mogoče. Ni logičnega odgovora, zakaj na inštrumentu, ki je namenjen tekmovanju, kjer je bistven čas, ni ure. Ne preostane ti nič drugega, kot da ga počasi zamenjaš  ...«

OK, seveda ga bom zamenjal. Ampak znova sem ugotovil, da sem pri vnašanju podatkov izpolnjeval neko nalogo, ki jo je zahteval program, pa čeprav je bila brez učinka. To je nekako tako kot elektronsko izpolnjevanje nekega obrazca, ampak če ne izpolniš ene same rubrike, ki morda sploh ni pomembna, se zadeva ustavi in lahko se vržeš na trepalnice, pa ne bo nič pomagalo. Ferenc je že zdavnaj dojel, da se nima smisla boriti z mlini na veter. Zmeraj ko je pride na svetlo posodobljen navigacijski inštrument, zamenja staro za novo. Tako se je vselej, z najmanjšim možnim vložkom denarja, izogiba težavam. Njegov LX 8000 je čudovita naprava, ampak tudi Ferenc je ugotovil, da mu manjka nek program, ki ga drugi LX 8000 imajo …

Priznati je treba, da je LX Navigation za slovenske jadralce prijateljska firma, saj deluje v domači deželi, njegovi strokovnjaki, sami jadralci, pa so vsak trenutek pripravljeni pomagati.

Zgoraj omenjeni Luin Albin je s prijateljem Matijo Kodričem kupil letalo DG 800 M (z motorjem), ampak sredi Madžarske, po samo 25 urah delovanja, se je na motorju strgal pogonski jermen. Si predstavljate, da kupite drag avto in morate po treh mesecih zamenjati del motorja, ki je odslužil. Ferenc ima enako letalo in tudi sam je po približno tolikem času zamenjal ta banalni gonilni del motorja, ki mu ga je razneslo – na srečo v obvladljivih razmerah.

Ja, v vsej tej logiki so očitno najšibkejši člen letala, ki ob rednem vzdrževanju zdržijo več desetletij. Ampak, tako kot se svet vrti zdaj, se bo tudi ta edina kakovost v jadralnem letenju najbrž prav kmalu spremenila. Zgodilo so bo tako, da mu bo neka naprava, za katero pilot sploh ne bo vedel, da jo ima v letalu, sredi jadranja, ko bo vrtel najboljše dviganje življenja, zažgolela z ženskim glasom: »Vašemu letalu se je iztekel rok trajana. Ker ste ta trenutek v zraku, preverite, ali ste si padalo pravilno pripeli. Vzemite telefon, pa nekaj drobiža za pivo. Srečen skok …«