Sobota, nedelja

Nasprotja v jadralnem letalstvu so lahko tako velika, da razumevanje nekaterih skrajnih položajev sploh ni možno, še posebno, če bi to zahtevali od ljudi iz drugih okolij. Na majhnem športnem letališču v Szatymazu, ki ga upravlja ekipa treh članov, je vsako leto kaj novega. Letališče raste iz leta v leto, vsako leto fantje in dekleta iz kluba pripravijo tekmovanje, tu in tam kupijo kakšno novo letalo. Klubsko ozračje je nabito s pozitivno energijo. Na drugem polu te lestvice nasprotij so dogajanja na letališču v Lescah. Da se bo kdaj dogajalo kaj takega, si ne bi mislil niti v sanjah. Kako je mogoče, da nekdo, ki je še nedavno gledal letala od daleč in se mu niti ne sanja, koliko zgodovine kraja je nakopičene prav v letalskem športu, predava o letalstvu? A očitno je, da se Podalpski Slovenci, ki so do nedavnega metali polena pod noge aeroklubu, niso zavedali, kako blagodejno je nanje vplivala jadralna dejavnost, kajti če bi se, nikoli ne bi dovolili postaviti asfaltne steze in si do konca svojih dni nakopati neznanski hrup letalskih šol, ki se bodo z Brnika preselili v Lesce, JGZ ALC pa jih bo z veseljem sprejel, kajti njihov edini gospodar je denar. In takrat se bo arogantnost JGZ ALC prenesla s kluba na občane, ki bodo zares imeli čemu protestirati. Toda s tem ko niso razumeli narave jadralnega letenja, so si na svoje občutljive bobniče prikličali večni hrup. Naj jim bo v veselje.

Pokal Szatymaz se je dales preselil na letališče v Szeged, kjer so prav tako športno letaišče pred dvema letoma prekvalificirali v mednarodno letališče, a nikomur na srečo ne pade na pamet, da bi preganjal športno letenje. V soboto smo se sprehodili po letališču, že zdavnaj so opustili strogi nadzor nad prišleki, pred enim od treh hangarjev so bili zmajarji, pa kopica motoristov se je zleknila po travi, nedaleč od dvomotornega poslovnega letala, ki je bil parkiran na robu steze za taksiranje. Znova sem se spomnil na Gorenjce, ki so za direktorja JGZ ALC Lesce postavili direktorja kluba športnih plezalcev. Ne, saj s tem ni nič narobe, narobe je vse drugo, ampak račun za tako razmišljanje še pride - na občino in v roke županu, pa še komu.

Če so na občini Radovljica menili, da bodo od jutri naprej bogati Rusi hodili s svojimi letali zapravljati na Bled, se motijo. Pa ja ne mislijo, da jih bo morda zanimala Radovljica in rojstna hiša pesnika Mateja Bora, ki se danes obrača v grobu, ker so mu njegovi protihrupno soborci na nebo prikovali jato jeklenih ptičev. Zanimiv je samo Bled, ki ga povprečen Slovenec kuje v nebesa, v resnici pa je dokaj zanikrna luknja, ki pokaže vso svojo provincialnost, denimo, za novo leto. Ne bom opisoval razlike med St. Moritzem in Bledom. Rusi se vozijo tja. Ampak, gospe in gospodje, tudi St. Moritz ima vrh glave te bogate gospode, ki je v visoki turizem vnesla holcarske navade, misleč, da jim je vse dovoljeno, če imajo polne denarnice. Zato bi pričakoval malo več prijaznosti od tistih, ki jih je aktualna oblast postavila na mesto s katerega krmilijo z letališčem, kajti ko si visoko, je treba imeti nekaj modrosti.